Biologija, 3. b, 27.1.

Delali smo v skupinah in s pomočjo učbenikov reševali učne liste in naloge iz delovnega zvezka. Ogledali smo si izgled kosti na modelu človeškega okostja.

Muskulatura

Človeške kosti

Biologija, 3. b, 20.1.

Gibala delimo na:
1. okostje - pasivni del gibal in
2. muskulaturo - aktivni del gibal.

Najprej bomo spoznali okostje.

Okostje

Človek ima okoli 206 kosti.

Zgradba kosti

Kostni stiki so sklepi in šivi. Slednji so negibljive povezave.

                                           

Biologija, 3. b, 13.1.

Vloge kože:
1.zaščitna
2. termoregulacijska
3. izločalna
4. žlezna
5. čutilna in
6.tvorba vitamina D.

Ljudje ob ekvatorju imajo temno polt, ljudstva bliže zemeljskim polom pa svetlejše odtenke polti.
Izjema so Eskimi, ki imajo temno polt, kljub temu, da živijo zelo blizu severnega pola. To lahko pojasnimo z dejstvom, da njihova tradicionalna prehrana temelji na hrani, ki vsebuje veliko vitamina D (ribe, tjulni) in tako s hrano zadostijo svoje potrebe po tem vitaminu.

Eskimi

Kemija, 3.a

V ponedeljek, 12.1., smo govorili o halogenalkanih. Ugotavljali smo njihove fizikalne in kemijske lastnosti.

Halogenalkani so alkani, ki imajo v molekuli vezan vsaj en halogeni element.

Vrelišča halogenalkanov naraščajo s naraščanjem molske mase in razvejanosti verige. Za njihovo gostoto je značilno, da so od tekočih halogenalkanov od vode redkejši samo 1-kloroalkani, med tem ko imajo 1-bromoalkani in 1-jodoalkani večjo. Če spojine vsebujejo več atomov halogenidov, so vse gostejše od vode. Tekoči halogen alkani so slabo topni v vodi. Njihova topnost se manjša, z naraščanjem števila ogljikovih atomov v molekuli.
 
Halogenalkane lahko pridobivamo z:

• radikalsko substitucjo alkanov (kot reagent uporabimo halogene elemente - klor, brom, jod),
• elektrofilno adicijo alkenov in alkinov (kot reagent uporabimo halogene elemente ali vodihov halogenid - HX),
• elektrofilno substitucijo benzena.

Fizika, 3. b

Gostota magnetnega polja dolgega ravnega vodnika 

je enaka indukcijski konstanti krat tok deljeno z 2 krat pi krat r.

Sila med dvema vzporednima vodnikoma

Če teče tok po vodnikih v isti smeri, se vodnika privlačita, magnetno polje oslabi, silnice so redkejše.

B = B1 × B2

Če teče tok po vodnikih v nasprotni smeri, se vodnika odbijata, magnetno polje se okrepi, silnice se zgostijo.

Gostota magnetnega polja tuljave

je enaka indukcijski konstanti krat število ovojev tuljave krat tok deljeno z dolžino tuljave.

Navor magnetnih sil

M = r × Fm

Model elektromotorja

Elektromotor izkorišča pojav navor magnetnih sil. Prejema električno delo in oddaja mehansko.

Snov v magnetnem polju

Diamagnetna snov (primer: voda) oslabi magnetno polje, ima permeabilnost manjšo od 1.

Paramagnetna snov (primer: zrak) malo ojača magnetno polje, ima permeabilnost večjo od 1.

Feromagnetna snov (primer: železo) močno ojača magnetno polje, ima permeabilnost precej večjo od 1. Iz feromagnetne snovi lahko naredimo trajni magnet.

Magnetni pretok

je enak produktu gostote magnetnega polja in površine, ki je pravokotna na silnice. Enota je Vs= Wb.

Nabiti delci v magnetnem polju

Magnetna sila je v tem primeru enaka osnovnemu naboju krat hitrost krat gostota magnetnega polja.

Tir delca je pri tem tir krožnice.

Sila, ki je vedno pravokotna na smer gibanja pa je centripentalna sila.

Biologija, 3. b, 6.1.

Opravili smo laboratorijsko vajo z naslovom Reagiranje na spremembe v okolju.

A Koža kot čutilo za mraz in toploto
1 minuto smo imeli eno roko v posodi z ledenomrzlo vodo, drugo pa v posodi z vročo vodo. Po preteklem času smo hkrati obe roki dali v isto posodo z mlačno vodo. Z roko, ki je bila v hladni vodi, smo čutili, da je mlačna voda topla, z drugo roko, ki je bila v vroči, pa da je mrzla.

B Ugotavljanje razdalje med čutnimi območji na konici prsta in na hrbtni strani dlani
V parih smo s poskušanjem z dvema iglama ugotavljali razdalje med čutnicami. Podatke vseh v razredu smo zbrali v tabelo in primerjali.
Povprečno razmerje med širino kazalca in najmanjšo razdaljo (med čutnicama) za ženske (v našem razredu) je 7,5; za moške pa 8,5.
Povprečno razmerje med širino dlani in najmanjšo razdaljo (med čutnicama) za ženske je 3,1; za moške pa 6,4.

C Ali so območja, občutljiva za mraz, na istih mestih, kot so območja, ki so občutljiva za toploto?
To smo ugotovili z dvema žebljičkoma, enega smo dali v mrzlo vodo, drugega pa v vročo, nato pa se z njima dotaknili hrbtne strani dlani na različnih mestih. Pomagali smo si s kvadratom, ki smo ga prej narisali in po njegovih robovi vodili žebljička. Ugotovili smo, da je odgovor na vprašanje ne, torej so tudi čutnice za toploto in mraz na različnih mestih.

Dva para sošolcev ali sošolk sta opravila še dodatno vajo. Ugotavljali so izolacijsko učinkovitost kožnih tvorb. Ugotovili so, da je najboljši izolator kožuh, sledi perje, nato sledi zrak. Če žival nima nobene izolacije, če ima zgolj golo kožo, potem hitreje izgublja toploto.

Ekskurzija v München

V soboto, 6. decembra 2014, smo gimnazijci v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom krenili iz Kočevja proti Münchnu, glavnemu mestu Bavarske. Vozili smo se dobrih 8 ur z vmesnimi postanki. V bavarsko prestolnico smo prispeli približno ob 8. uri dopoldan in se napotili proti tehničnemu Nemškemu muzeju. Muzej je 2. največji na svetu, saj obsega kletne prostore, pritličje ter šest nadstropji. Zgradba muzeja stoji na otoku reke Isar. V muzeju so interaktivno prikazane teme iz področji fizike, kemije, biologij, mehanike in sodobne tehnologije. Poleg razlag določenih tem so predstavljeni pripravljeni poskusi, ki jih lahko vsakdo izvede. Zaradi velikosti in obsežnosti področji si žal nismo mogli ogledati vseh vsebin, ki jih muzej ponuja. Okrog poldneva je sledil ogled mestnega jedra. Slabo uro smo spoznavali mesto München in njegove znamenitosti, med katere sodi tudi Marijin trg, glavni trg v Münchnu. Nato smo imeli prosti čas, katerega je vsak izkoristil po svoje. Nekateri so šli v McDonald's, spet drugi v Starbucks, v Fanshop bavarskega nogometnega kluba – Bayern, ali pa so si ogledovali božično-novoletne stojnice na trgih. Popoldne  je sledil ogled muzeja BMW in BMW Welt. V muzeju smo si lahko ogledali razvoj avtomobilov in motorjev te prestižne znamke. V BMW Welt pa smo si  ogledali najnovejše modele avtomobilov in motorjev znamke BMW. V nekatere modele avtomobilov smo se lahko celo usedli in občudovali notranjost, nekateri modeli so bili razstavljeni tako, da smo se lahko z njimi zapeljali krog ali dva. Ogled je trajal eno uro. Potem smo krenili domov. Na poti domov je na jugu Nemčije snežilo. Sneg se je počasi spreminjal v dež, s tem ko smo se počasi približevali proti domu. Domov smo prišli v poznih večernih urah.

Ekskurzija v München mi je bila zelo zanimiva in poučna izkušnja.  Navdušena sem bila nad prikazom sodobne tehnologije. V München bom šla še kdaj, saj je v tehniškem muzeju veliko področij, ki bi si jih ogledala, pa mi je na ekskurziji zmanjkalo časa za ogled le-teh, in tudi München mi je kot mesto zelo všeč.

                                                                                         Tjaša Gorše, 3. a

 Nemški muzej

Avtorica slike: Tjaša Gorše, 3. a

Biologija, 3. b, 23.12.

Pogledali smo film o človeškem telesu.

Koža tehta prb. 4,5 kg pri odrasli osebi in meri okoli 2 m2 (je največji organ).

Zgradba: